ʻŌlelo mele – V
ʻŌlelo mele

ʻŌlelo mele – V

Vacillamento (it. vachillamento) – fluctuation, haalulu, flickering
Vacillando (ʻo ia. vachillándo), Vacillato (vacilláto) – haʻalulu (ke ʻano o ka hana ma nā mea kani kūlou)
Vagamete (it. vagamente), Palaualelo (vago) - 1) indefinitely, vaguely, dont clear; 2) nani, nani
Pohihihi (fr. wag) – indefinite, vague
Hoʻohuehue (vagman) - mau loa, ʻaʻohe
waiwai (fr. Valer), ʻO Valore (it. valore) – lōʻihi kani
Valse (fr. waltz), ʻO Waltz (it. walzer) – waltz
Valse boston (fr. waltz boston) – hula kaulana o nā makahiki 20. kenekulia 20
nohona kiwikā o(Pelepili Pelekania) - valve, valve, piston
ʻO ka pahu pahu pahu (English valve trombone) - trombone me nā pahu
Pu kani kiwi (Pūnaewele valve trumpet) – paipu me nā kiwikā
Kiwikā (it. valvola) – kiwikā, kiwikā
ʻano ʻano like ʻole (ʻo ia. variando ) _ _
_ _ _ _ _ _
_ _ , Hoʻololi, – en (Hoʻololi Kelemānia -en), Variazione, – i (Hoʻololi ʻItalia, - a) - hoʻololi, -
II Nā ʻano like ʻole (Hoʻololi Farani) - ʻokoʻa;ea varié (er varie) – kumuhana me nā ʻano like ʻole
likeʻole ma (fr. variety) - ʻano kahua, hale keaka
ʻO Vaudeville (fr. vaudeville) – vaudeville
Vedi retro (lat. vedi retro) - ʻike ma ke kua
Veemente (it. vemente), con veemenza (kon veemenz) - wikiwiki, hoʻopaʻa ʻole, makemake nui, wikiwiki
ʻO Vehemenz (German veemenz) - ikaika, ʻoi; mit Vehemenz (mit veemenz) – ikaika, koi [Mahler. Symphony No. 5]
Velato (it. velato) – muffled, veiled
velvety (ʻo ia. vellutato), velvety (fr. velute), Velvet (Pelika velvit), Kahaumanu (welviti) – velvety
Wikiwiki (it. veloche), Velocemente (wikiwiki), con velocita (kon velocitá) - wikiwiki, maʻalahi
Kiwikā (German ventila) – valve, piston
Ventilhorn (German ventilhorn) - pu me nā kiwi
Ventilkornet (Kelemania ventilkornet) – cornet -a-piston
ʻO Ventilposaune (Kelemania ventilpozaune) – pahu trombone
Ventiltrompete (German ventiltrompete) - pū me nā kiwi
Venusto (it. venusto) – nani, nani
hoʻololi (German farenderung) - 1) hoʻololi; 2) hoʻololi
ʻO Verbotene Fortschreitungen (Kelemānia: förbótene fortshreitungen) – ka pāpā ʻana i ka hahai ʻana
Verbreiten
ʻO Verbunkos ( Verbunkosh ) - Hunakalia nā kānaka aloha
Nails ) – ka mea kākau, ka mea nāna i hōʻuluʻulu iwilei (fr. verge), Verghe ( ia . verge) – nā lāʻau (hoʻohana ʻia i ka wā e pāʻani ana i ka cymbal , pahu, etc. ) fargressarung) - hoʻonui, hoʻonui Verhallen
(German verhallen) - mālie, maloʻo
ʻO Verhalten (German verhalten) - kaohi; mit verhaltenem Ausclruck (mit verhaltenem ausdruk) - me ka hoʻomaopopo ʻana i kaohi [A. Favter. Symphony No. 8]
Verkleinerung (German Fairkleinerung) – hoemi [lōʻihi o nā memo]
Verklingen (Kelemānia Fairklingen) - hāʻule
Verklingen lasen (Fairklingen Lassen) - waiho
Verkürzung (Kelemānia Fairkyurzung) - pōkole
ʻoihana paʻi (German Fairlág) - 1) paʻi; 2) hale hoʻopuka
ʻO Verlängerung (German färlengerung) - hoʻolōʻihi
ʻO Verlöschend (Kelemānia färlöshend) – mae
Vermindert (Kelemānia färmindert) – hoʻemi ʻia [interval, chord]
i ka (kaua Farani), i ka (Kelemānia farz),  (Italian verso) – paukū
hoʻololi (Kelemānia farshubung) – hema pedal; literally, the displacement of
ʻO Verschieden (German faershiden) - ʻokoʻa, ʻokoʻa
ʻO Verschleiert (German faerschleiert) – uhi ʻia
Verschwindend (German faershwindend) – nalowale [Mahler. Symphony No. 2]
ʻO ka hua'ōlelo (eng. vees) – 1) stanza; 2)
mele Versetzungszeichen (Kelemānia faerzetzungszeichen) –
ulia pōpilikia Verspätung (German faershpetung) – hoʻopaʻa ʻia
hoʻoikaika (German vershterkung) - hoʻonui, mea hana hou, no ka laʻana, Hörner-Verstärkung(herner-fershterkung) - nā pepeiaohao hou
Vertatur (lat. vertátur), E 'ike iā' oe (verte) - huli [ʻaoʻao]
ʻOhe kū pololei (eng. veetikel flute) – longitudinal flute
Vertiginoso (it. vertiginózo) – dizzy [Medtner]
Verwandte Tonarten (ʻo ia, faerwandte tonarten) - nā kī pili loa
( ʻokoʻa ka ʻōlelo Pelekania) - loa
Nui loa (very bróudli) – ākea loa
Kūʻokoʻa loa (Vary friili) - loa ka uku ole ia ʻike ʻO Verzögern (German farzegern) - hoʻolohi, hoʻopaʻa
Vezzoso (ʻo ia. vezzozo) - lokomaikaʻi, aloha
Via (it. via) – hele aku
Via sordini (via sordin) - wehe
ka Vibrafono mumule (ʻo ia. vibrafon), Vibraphon (Vibrafon Kelemania), Hoʻopau (fr. ) vibraphone (mea kani percussion)
Vibrando (ʻo ia . vibrándo), Vibrato ( vibráto) - hana me vibration ,
kaū wūwa kamakawiwo ole (Haʻalulu Palani, haʻalulu Pelekane), kamakawiwo ole (Ka haalulu Kelemania),
Haʻalulu (it. vibracione) – haʻalulu
ʻO Vicenda (it. vicenda) - hoʻololi, hoʻololi, hoʻololi; he vicenda (a me vicenda) - ma ka huli, alternately, alternately
Lanakila (fr. victorio) – lanakila
me ka nele (lat. vide) - ʻike
me ka nele - ka inoa. i nā memo: ka hoʻomaka a me ka hopena o ka bila
Vide sequens (vide sekuens) - ʻike i kēia
me ka nele (fr. view) – hāmama, kaula ʻole
Vidula (lat. vidula), Vistula (vistula), vitula (vitula) - starin, mea kani kūlou; like me ʻO Fidel
ʻO Viel (Kelemānia fil) - he nui
o Viel Bogen(German fil bógen) - me ka neʻe ākea o ke kakaka
Viel Bogen wechseln (fil bogen wechseln) - hoʻololi pinepine i ke kakaka
Viel Ton (German fil ton) - me ke kani nui
Nui loa (fillet) - nui
Vîèle, vielle (French vielle) – viella: 1) mea kani o ka wā kahiko; like me viola ; 2) he lira me ka huila wili
ʻO Viella (it. viella) – viella (medieval bowed instrument), like me viola
Vielle organce (fr. vielle organise) - he lira me ka huila wili, nā kaula a me kahi mea ʻokena liʻiliʻi; Ua kākau ʻo Haydn i 5 concerto a me nā ʻāpana nona
Vierfach
geteilt(German vierhandich) - 4-lima
Vierklang (German vierklang) – ʻehiku chord
Viertaktig (German firtaktich) - helu i 4 paʻi i kēlā me kēia
hapaha (Vertel Kelemania), Viertelnote (viertelnote) - 1/4 memo
Viertelschlag (German viertelshlag) - nā ʻāpana uaki
Vierteltonmusik (German firteltonmusik) - mele hapahā-leo
Vierundsechszigstel (Firundzehstsikhstel Kelemānia), Vierundsechszigstelnote (firundzehstsikhstelnote) - 1/64 memo
olaola (fr. vif) - olaola, wikiwiki, hoʻopaʻapaʻa, wela
ikaika (it. vigore) – cheerfulness , ikehu; con vigore (con vigore), ikaika(vigorózo) - ʻoliʻoli, ikaika
vihuela (Spanish: vihuela) – vihuela: 1) he mea kani maʻamau ma Sepania i nā kenekulia 16 a me 17; 2) viola
Vihuela de brazo (vihuela de bráso) – viola poʻohiwi (mea kani kūlou)
kamaaina (French Vilyazhuá) - kua'āina, kua'āina
Carol (Spanish Villancico) - 1) ʻano mele ma Sepania 15-16 mau kenekulia; 2) ʻano cantata; literally, the village song
Villanella (ʻo ia. villanella) - villanella (ʻano mele ma Italia i ke kenekulia 16-17); literally, a village song
Viola (eng. vayel) – viola (he mea kani kulou kahiko)
ʻO Viola (German viola) – viola (mea kani kūlou), viola
ʻO Viola(it. viola) – 1) viola (an old bowed instrument); 2) (it. viola, eng. vióule) – viola (modern bowed instrument); 3) kekahi o nā papa inoa o ke kino
Viola bastarda (ʻo ia. viola bastarda) – he ʻano viola da gamba
Viola da braccio (viola da braccio) – poʻohiwi viola
Viola da gamba (viola da gamba) – 1) kuli kuli; 2) kekahi o nā papa inoa o ke kino
Viola d'amore (viola d'amore) – viol d'amour (mea kani kūlou, kaulana i ke kenekulia 18)
Viola da spalla (viola da spalla) – poʻohiwi viola (he ʻano viola da braccio)
Viola di bardone, Viola di bordone(viola di bardone, viola di bordone) - he mea kani kūlou e like me ka viola da gamba; Ua kākau ʻo Haydn i nā hana he nui nona; like me bardone or kahakaha
Viola piccola (viola piccola) – liʻiliʻi viola
Viola pomposa (viola pomposa) – 5 mau kaula kulou (hoʻohana ʻia e Graun, Telemann)
Hana ʻino (fr. viol) – viola (mea kani kulou kahiko)
Viole d' amore (viol d'amour) – viol d'amour (mea kani kūlou, kaulana i ke kenekulia 18)
ʻO ka mea hana kolohe (fr. violan), hana ino (ʻo ia. violente), con violenza (con violenza) - huhū, huhū
lila (eng. vayelit) – ʻano like ʻole. viol d'amour
ʻO Violetta (ʻo ia. Violetta) – inoa. nā viola liʻiliʻi
Violin (ʻōlelo Pelekania), violin (violine Kelemānia), violin (Italia violino) –
Violinabend violin (German violináband) – ka mea hoʻokani pila violin
Violini primi (ʻAe ʻia ka violini Italia) - 1st
Violini violins secondi (violini secondi) – 2nd violins
Violinmusik (German violinmusik) - mele violin
Violino piccolo (it. violino piccolo) – violin liʻiliʻi kahiko
Violino prirno (it. violino primo) – ka haku mele o ka orchestra
Violinschlüssel ( violinschlussel Kelemania) –
Violon treble clef(Selo Palani) – violin
Violon solo (violon solo) – ke alakaʻi ʻakaʻaka o ka orchestra (ka violinist mua)
Violoncell (Kelemania cello), Cello (Kelo Palani), Cello (it. cello, English vayelenchello) – cello
Violoncello piccolo (it. cello piccolo) – kahiko. 5-string cello (hoʻohana ʻia e JS Bach) violin (
it . violone) – ʻāpā pālua
hōʻole Wahine wahine _ _
(it. virgola) - ka huelo o nā memo; ma ke ano maoli, he koma
Koma (Virgule Farani) - melisma i ke mele o nā kenekulia 17 a me 18.
Nā Virtuos (Keleman virtuoz), Virtuoso (fr. virtuoz), Virtuoso (ʻo ia. virtuoso, engl. vetyuoz) - virtuoso
Virtuosita (ʻo ia. virtuozita), Virtuosität (germ. virtuozitet), Virtuosité (fr. virtuozite), ʻO Virtuosity (Pelekania ) . vétyuoziti) - virtuosity, akamai
nānaina (it. whist) - nānā, ʻike; i ka mua mua (a prima vista) - heluhelu mai kahi pepa; literally, at first sight
Vistamente (it. viewmente), nānā akula au i (visto) - koke, wikiwiki
Ola(it. vitae) – bow screw
Ola (fr. vit), Vitement (vitman) - koke, wikiwiki
mämä holo (vites) - wikiwiki; sans vitesse (san vites) - ʻaʻole wikiwiki
Vittoriosamente (It. Vittoriozamente) – lanakila, lanakila
Lanakila (Vittoriozo) – lanakila, lanakila
ʻO Vivace (It. Vivache), Vivamente (Vivamente), Vivo (Vivo) - wikiwiki, olaola; ma mua o ka allegro, akā emi koke ma mua o presto
Vivacissimo (vivachissimo) – hikiwawe loa
Viva leo (it. viva vóche) – me ka leo nui
ʻO Vivente (ʻo ia. vivente), con vivezza (con vivezza),Olaola (vivido) – olaola
Ka leo (Leo Palani, leo Pelekania), leo leo (Leo ʻItalia) – leo
Hoʻokani leo (Leo ʻōlelo Palani), Vocalizzo (Leo ʻItalia) – leo leo
Helu leo (English vocals skóo) – transcription vocal and symphonic score no ka piano a me nā leo
Voce (it. voche) – 1) leo; 2) hapa o ka balota; leo colla (colla voche) - hahai i ka ʻāpana o ka leo; he leo pono (a due voci) - no 2 balota; he sola leo (a voche sola) - no ka leo hoʻokahi
Voce di petto (ʻo ia. voche di petto) - papa inoa o ka umauma
Voce di testa (voche di testa) - kākau inoa poʻo
ʻO ka leo itona (it. vbche intotonata) – leo maopopo
Voce pastosa (voche pastosa) - leo maʻalahi
Voce rauca (voche ráuka) – leo hoarse
Voces aequales (Latin voces ekuales) – nā leo like like (kāne, wahine, keiki wale nō)
Nā leo inaequales (lat. voces inekuales) – heterogeneous voices
Nā leo mele (lat. voces musicales) – solmization syllables (ut, re, mi, fa, sol, la)
Vogelstimme (German fógelshtimme) – leo manu; wie eine Vogelstimme (vi aine fógelshtimme) – e like me ke mele manu [Mahler. Symphony No. 2]
Voglia (ʻo ia. Volya) - makemake; he voglia (a me volya) - ma ka makemake; con voglia(kon volya) - makemake nui, makemake nui
Voice (eng. voice) – leo
Pāna leo (leo leo) – leo jazz hui
Leo o ka panana nui (leo o nā kahua hoʻomoana nui) – leo o kahi ākea ākea
Leo alakaʻi (eng. leo alakaʻi) – leo
alakaʻi iā Voilé (fr. voile) – kuli, muffled
Hoalauna (fr. voisin) – pili, pili [leo]
leo, i ka (fr. vá) – leo
Voix blanche (vá blanche) – leo keʻokeʻo (ʻaʻohe kala)
Voix de poitrine (vá de puatrin) – papa inoa o ka umauma
Voix de tête (vu de tet) - kākau inoa poʻo
Voix sombré (vu sombre) - leo ʻoluʻolu
Voix céleste (vá seleste) – kekahi o nā papa inoa o ke kino, ʻoiaʻiʻo, ka leo lani
Voix huikau (fr. voie huikau) – huikau leo
Vokal (Leo Kelemānia) – leo
Vokalmusik (Kelemānia leo mele) - leo leo
Lele (it. Volando) – lele, lele, lele
Ikakai (volánte) - lele, lele
Volata (it. voláta); volatina (volatin) - roulade
Vol joyeux (French vol joieux) – lele hauʻoli [Skryabin]
Himeni (German Volkslid) – Nar. mele
Volkston (German fólkston) – nā kāne. ʻano [in art]; ʻo wau ʻo Volkston(German fólkston) – i ka manaʻo o ka poʻe noʻeau
Volkstümlich (German fólkstümlich) – poʻe, kaulana
Volksweise (German fólksweise) – mele mele
ʻO Voll (German fol) - piha
Voiles Werk (German fólles werk) – ke kani o “okana piha”(org. tutti)
Voiles volles Zeitmaß (German fólles zeitmas) – pili pono i ka manawa a me ke kani.
Volltönig (Kelemānia foltenich) - sonorously
makemake (fr. volonte) – 1) makemake; 2) ka makemake, ka makemake; à volonté (a me volonte) - ma ka makemake, e like me kou makemake
Volta (ʻo ia. Volta) - 1) manawa; manawa mua (prima volta) - 1st manawa; lua o ka manawa (lua volta) - 2nd manawa; pono uila(due vólte) - 2 manawa; 2) starin, hula wikiwiki
Huli (ʻo ia. voltare), volte (voltate) - huli, huli
Voltare la pagina (voltare la página) – huli i ka ʻaoʻao
Volti (volta) - huli i [ʻaoʻao]
Volti subito (volta subito) - huli koke
Volteggiando ( it . voltedzhándo), Volteggiato (
volteggiato ) - wikiwiki, maʻalahi, oluolu , leo Pelekania) – I) leo; 2) Volume Hāʻawi
(English Volenteri) – nā haku mele manuahi no ka okana solo, hana ʻia ma ka ʻEkalesia Anglican
Voluptuous (French voluptuyo) - me ka leʻaleʻa
Makemake ʻia (It. volute) – curl of the pegbox
Vom Anfang (German fom ánfang) – mua
ʻO Vom Blatt spielen (Kelemānia . fom blat spielen) – pāʻani mai ka pepa
Von hier an (German von hir an) – mai ʻaneʻi [pāʻani]
ʻO Vorausnahme (inoa no Kelemania) –
Vorbereiten (German forbereiten) - hoʻomākaukau, hoʻomākaukau
Vordersatz (German forderzats) - 1 -th hua'ōlelo o ka wā mele
ma mua (Kelemānia forgenger) – 1st leo i ka canon
Vorgetragen (German forgetragen) - hana; ʻo kahi laʻana,innig
Vorgetragen (innih forgetragen) - hana ʻoiaʻiʻo
Vorhalt (Kelemānia forhalt) - paʻa
Ma mua (Kelemānia no ka mea mua), vorhin (forhin) - ma mua, ma mua o kēlā; wie vorher (vi forher), wie vorhin (vi forhin) - e like me ka wā ma mua
hope loa (German forrich) – mua
Voriges Zeitmaß (foriges tsáytmas) – ka wā kahiko
Vorsänger (German forzenger) - hīmeni
manaʻo hoʻopuka (Kelemānia forshlag) –
palapala aloha Vorschlagsnote (Kelemānia forschlagsnote) - memo kōkua
foreplay (German forshpiel) - prelude, hoʻolauna
ʻO Vortanz(Kelemānia fórtants) - i loko o nā hula ʻelua - ʻo ka mua, maʻamau lohi
ʻAupena (Kelemānia fótrag) – hana o
Vortragsbezeichnungen (German fórtragsbezeichnungen) - nā hōʻailona o ka hana
ʻO Vorwärts (German fórvaerts) – i mua, me
kaomi
ʻO Vorzeichen (papukaua Kelemania), ʻO Vorzeichnung (fortsayhnung) - pōʻino i ke kī
Vox (lat. vox) – leo
Vox acuta (vox akuta) – leo kiʻekiʻe
Vox humana (vox humana) .- 1) leo kanaka; 2) kekahi o nā papa inoa o ke kino
Vox angelica (vox angelica) - kekahi o nā papa inoa o ke kino, ʻoiaʻiʻo, ka leo ʻānela o
Vox virginea(vox virgina) – kekahi o nā papa inoa o ke kino, ʻoiaʻiʻo, ka leo o ke kaikamahine
E ʻike (fr. vuayé) – ʻike [ʻaoʻao, leo]
ʻIke (fr. vu) - nānā; I ka nana mua (a premier vue) - [pāʻani] mai kahi pepa; literally, at first sight
Vuota (it. vuota) – hakahaka [aʻo e pāʻani ma ke kaula hāmama]
Vuota battuta (vuota battuta) - hoʻomaha nui; literally, an empty beat Verklingen lasenbr /bb/bbr /bb/b

Waiho i ka Reply